Pottok
Pot vsakega človeka je edinstvena. A pridejo trenutki v življenju, ko si ne zaupamo, ko se ne počutimo dobro v svoji koži, ko ne verjamemo vase. Takrat je dobro, da imamo ob sebi koga, ki nas sliši, posluša, sprejema in verjame v nas.
Otroci. Mladi. Odrasli.
Pottok je varen prostor, kjer ti ni treba ničesar dokazovati in kjer se ne sodi o tem, kaj počnemo ali mislimo. Tukaj sem zato, da te podpiram in usmerjam, da si ponovno zaupaš, da prebudiš in sprejmeš vsa svoja občutenja, ki so zelo dragocena in si dovoliš biti točno to, kar čutiš. Vse je v redu.
Tako s pogovorom spoznavaš sebe, da vse bolj veš, kdo v resnici si.
Skupaj pa se dogovoriva za prostor najinega srečanja.
Helena
Helena sem. Po (po)klicu učiteljica. Ustvarjalka. Sanjalka. Popotnica. Ljubiteljica narave, urbane džungle in vsega lepega.
Velika teža življenja na ramenih in preizkušnje v mladih letih, s katerimi se nisem znala ali zmogla soočiti, so v meni začele prebujati hrepenenje po avtentični Heleni. Počasi me je življenje začelo peljati iz glave v srce. Prebujala sem telo in čutenja. Ponovno sem se zaslišala in si zaupala. Življenje je postalo lahkotnejše.
Delati in biti z otroki in mladimi je lep, topel občutek in velika odgovornost. V šolskem sistemu so me največ naučili drugačni otroci, mladi, ki so imeli nalepke, saj je bilo treba z njimi ravnati po občutku in ne po pravilih. Neštetokrat so stik iskali tudi odrasli – branjevka na tržnici; sodelavka na hodniku; starš, ki meni, da njegovega otroka nihče ne razume …
Naloga učitelja je, da kaže pot in opolnomoča.
Vir
Kaj čutiš? Srce ve.
Najdi svoje darove, ki jih nosiš v sebi.
Polno biti tukaj in zdaj.
Hodi po svoji poti. Zaupaj.
Slovenščina
Slovenci v tujih deželah
Drevo ima korenine, deblo in krošnjo. Če drevo nima korenin, ga lahko upogne ali zlomi vsak vetrič, saj nima podpore in stabilnosti. Tudi moči nima, da iz njih črpa za življenje. Podobno je s človekom. Korenine so za človeka temelj, da ozavesti, kdo je, od kod prihaja in kje je njegovo mesto v primarni matrici. Šele ko to ozavesti in sprejme, se lahko postavi v svojo moč in življenje mu začne teči lahkotnejše.
Marsikdo, ki živi v tujini, čuti hrepenenje ali praznino, ker mu nekaj manjka, pa ne ve kaj. Slovenski jezik je orodje in zdravilo, da se zopet poveže s svojimi koreninami.
Kot učiteljica slovenščine in ponosna Slovenka vas podpiram, da v slovenskem jeziku začutite to svojo moč. Stik z vami, kot učenje jezika ali kot pogovor, poteka na daljavo. Iz rabe za rabo.
Ljubi Slovenci, v stiku z vami (za)resoniram s celim svojim bitjem, ker me to navdihuje, radosti in tudi prizemljuje. Čutim globoko vez z vami. Že od nekdaj.
